Raziskovalci z Odseka za plinsko elektroniko Instituta "Jožef Stefan" prof. dr. Uroš Cvelbar, doc. dr. Janez Zavašnik, dr. Alexandre Nominé in njihovi kolegi z Univerze v Lorraine ter Max-Planck-Instituta za trajnostne materiale so analizirali možnost in potencial legiranja kot strategijo za nadomeščanje kritičnih surovin, ki so ključne za sodobne tehnologije. Ugotovili so, da legiranje sicer izboljša lastnosti materialov, vendar se s številom dodanih elementov povečuje tudi tveganje dobave materiala, kar omejuje njegovo izvedljivost. S sistematično analizo kazalnikov tveganja so prepoznali, da so optimalne zlitine s 3 do največ 5 elementi kot najbolj izvedljive alternative. Raziskava predstavi strukturiran okvir za kompromis med zmogljivostjo materialov in njihovo trajnostjo ter usmerja razvoj zlitin nove generacije z zmanjšano odvisnostjo od virov. Njihova študija z naslovom Is Alloying a Promising Path to Substitute Critical Raw Materials? je bila objavljena v reviji Materials Today.

Na področju zastopanosti žensk v znanstveno-raziskovalnem polju je mogoče opaziti počasne, a pomembne pozitivne premike. Po podatkih SURS se je delež žensk v raziskovalno-razvojni dejavnosti v Sloveniji med letoma 2017 in 2022 povečal za 31 odstotnih točk, medtem ko se je delež žensk med novimi doktoricami in doktorji znanosti v zadnjih štiridesetih letih povečal za 35 odstotnih točk. Slovenija se s 35-odstotno zastopanostjo žensk med raziskovalkami in raziskovalci uvršča v povprečje Evropske unije. 11. februar je Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, ko je pomembno opozoriti, da je neenakost v tem prostoru večplastna in da bo za dosego vključujoče znanosti potrebnega še veliko truda. Ženske namreč še vedno ostajajo podzastopane na področju tehničnih in tehnoloških ved ter informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Ključni izzivi ostajajo tudi odprava plačne vrzeli med doktoricami in doktorji znanosti ter zmanjšanje ovir, ki ženskam preprečujejo napredovanje v višje znanstvene nazive in položaje odločanja.

Doc. dr. Matjaž Gomilšek z Odseka za fiziko trdne snovi Instituta "Jožef Stefan" ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je v reviji Physical Review Letters objavil članek Anisotropic Skyrmion and Multi-q Spin Dynamics in Centrosymmetric Gd₂PdSi₃ kot vodilni avtor, skupaj s sodelavci iz Velike Britanije, Švice, Nemčije, Kanade in Japonske. V članku so odkrili izrazito smerno odvisnost magnetne dinamike v topološko-zaščitenih vrtincih magnetizacije, ki jih imenujemo skirmioni. Opaženo obnašanje je zelo nenavadno, saj je proučevani material visoko simetričen. Raziskovalci so odkrili tudi močno smerno odvisnost magnetne dinamike v doslej nerazumljenem osnovnem stanju materiala, ki namiguje, da gre za zelo iskano mrežo meronov (»polovic« skirmiona). Ta odkritja pomembno prispevajo k razrešitvi uganke o stabilnosti topoloških magnetnih vzorcev v visoko simetričnih materialih. Skirmioni se lahko uporabljajo za shranjevanje podatkov, spintroniko (magnetni analog elektronike) ali kot platforma za napredno umetno inteligenco z rezervoarnim računanjem.

Z začetnim sestankom 31. januarja 2025 se je uradno začel projekt MultiPart, velik triletni raziskovalni projekt, sofinanciran s strani ARIS. Projekt vodi Institut "Jožef Stefan" in združuje znanstvenice in znanstvenike, lokalne skupnosti, industrijo in oblikovalce politik za reševanje okoljskih in zdravstvenih izzivov v spodnji Soški dolini, zlasti v bližini Salonita Anhovo. Projekt bo vzpostavil participatorno raziskovalno platformo, razvil inovativne metode za spremljanje kakovosti zraka, izvedel humani biomonitoring in ocenil zdravstvena tveganja. Ključni partnerji vključujejo ZRC SAZU, Salonit Anhovo, UL-MF, IOS, Aerosol d. o. o., MEIS d. o. o., MPŠ in Inštitut za zdravje in okolje, skupaj z nevladnimi organizacijami in lokalnimi oblastmi. »MultiPart predstavlja novo raziskovalno paradigmo v Sloveniji, saj aktivno vključuje skupnosti v sooblikovanje rešitev,« je povedala prof. dr. Milena Horvat, vodja projekta. Projekt bo v naslednjih treh letih prispeval k obnovi zaupanja, spodbujanju okoljske pravičnosti ter podajanju znanstveno podprtih priporočil za boljše zdravje prebivalcev.

5. februarja 2025 je na Institutu "Jožef Stefan" potekala predstavitev aktivnosti Slovenije na področju umetne inteligence, ki so se je udeležili predsednik vlade dr. Robert Golob in ministra mag. Klavdija Klampfer in dr. Igor Papič. Pred akcijskim vrhom o umetni inteligenci, ki bo 11. februarja 2025 v Parizu, so raziskovalci predsedniku vlade predstavili najodmevnejše projekte slovenske znanosti. Nastopili so tudi prof. dr. Igor Mekjavić z digitalnim modelom očesa za raziskave nevro-okularnega sindroma, prof. dr. Martin Žnidaršič s projekti GalaxAI, AiTLAS in Pametni meter, prof. dr. Marko Debeljak s projektom, kako zmanjšati tveganje sprejemanja napačnih odločitev pri trajnostnem upravljanju z naravnimi obnovljivimi viri in mag. Mitja Jermol z EventRegistryjem, globalnim okoljem za detekcijo dezinformacij. Da je umetna inteligenca pomembna za našo prihodnost, je izpostavil predsednik vlade dr. Robert Golob, direktor Instituta prof. dr. Boštjan Zalar pa mu je pritrdil: »Umetna inteligenca predstavlja močno spremembo v človeški civilizaciji.«

V Osrednji knjižnici Celje je 28. januarja 2025 potekala razprava o pomenu inovacij na področju vesoljskih tehnologij, ki je spremljala odprtje razstave »Lahko tehnologija reši svet?«. Dogodek so organizirali Veleposlaništvo Švice v Sloveniji, podjetje Lek, član skupine Sandoz, in Institut "Jožef Stefan". V razpravi so sodelovali ugledni gostje: minister za gospodarstvo, turizem in šport Republike Slovenije Matjaž Han, veleposlanica Švicarske konfederacije v Sloveniji Gabriele Schreier, direktor Evropskega vesoljskega inovacijskega centra za globoke tehnologije (ESDI) Johann Richard, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc ter prof. dr. Igor Mekjavić, vodja Laboratorija za gravitacijsko fiziologijo Instituta "Jožef Stefan". Sogovorniki so poudarili, da inovacije in mednarodno sodelovanje igrajo ključno vlogo pri razvoju vesoljskih tehnologij. Te ne omogočajo le raziskovanja vesolja, temveč so tudi nepogrešljive pri reševanju globalnih okoljskih izzivov. Razstava bo v Osrednji knjižnici Celje na ogled do 17. februarja 2025.