Severna žirafa - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Severna žirafa

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Žirafa

nubijska žirafa
Ohranitveno stanje taksona

ranljiv (IUCN) [1] (kot kompleks vrst)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Mammalia (sesalci)
Red: Artiodactyla (sodoprsti kopitarji)
Družina: Giraffidae (žirafe)
Rod: Giraffa (žirafa)
Vrsta: G. camelopardalis
Znanstveno ime
Giraffa camelopardalis
(Linnaeus, 1758)

Severna žirafa (znanstveno ime Giraffa camelopardalis) je predlagana vrsta sodoprstega kopitarja iz rodu žiraf, razširjena v Severni Afriki. Po trenutno še uveljavljeni opredelitvi vsebuje rod žiraf le vrsto G. camelopardalis kot monotip (torej bi jo poimenovali brez pridevnika »severna«),[2][3] ki združuje devet danes živečih podvrst.[1]

Novejše molekularne raziskave so razkrile, da so si nekatere podvrste bolj sorodne med seboj in tvorijo skupke, razlike med katerimi bi po mnenju nekaterih taksonomov upravičile status samostojnih vrst. Tako bi po eni od hipotez rod žiraf vseboval tri vrste, severno, južno in masajsko žirafo.[4] Pri tem bi severna žirafa vključevala podvrste:

Še novejše študije predlagajo oddelitev mrežaste žirafe kot četrte samostojne vrste.[5][6] Vendar razprava o tem še poteka, saj drugi taksonomi oporekajo uporabljenim molekularnim merilom in ločevanje na tri ali štiri vrste še nima enotne podpore.[7]

Severne žirafe so bile nekoč razširjene širom Severne Afrike, vključno z današnjim ozemljem Maroka, Libije in Egipta, pred približno 1500 leti pa je območje postalo presuho.[8][9] Zdaj v savanah na južnih obronkih Sahare živi le še približno 3000 osebkov kordofanske, nubijske in zahodnoafriške žirafe, medtem ko mrežasta žirafa šteje še 8000 osebkov. Populacije večine upadajo.[1]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 Muller, Z.; Bercovitch, F.; Brand, R.; Brown, D.; Brown, M.; Bolger, D.; Carter, K.; Deacon, F.; Doherty, J.B.; Fennessy, J.; Fennessy, S.; Hussein, A.A.; Lee, D.; Marais, A.; Strauss, M.; Tutchings, A.; Wube, T. (2018). »Giraffa camelopardalis«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2018: e.T9194A136266699. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T9194A136266699.en. Pridobljeno 19. novembra 2021.
  2. »Giraffidae«. Wilson & Reeder's Mammal Species of the World (3. izd.). Pridobljeno 25. junija 2024.
  3. Wilson DE; Reeder DM (2011). »Class Mammalia Linnaeus, 1758. In: Zhang, Z.-Q. (ed.) Animal biodiversity: An outline of higher-level classification and survey of taxonomic richness« (PDF). Zootaxa. 3148: 56–60. doi:10.11646/zootaxa.3148.1.9.
  4. Petzold, A.; Hassanin, A. (2020). »A comparative approach for species delimitation based on multiple methods of multi-locus DNA sequence analysis: A case study of the genus Giraffa (Mammalia, Cetartiodactyla)«. PLOS One. 15 (2): e0217956. Bibcode:2020PLoSO..1517956P. doi:10.1371/journal.pone.0217956. PMC 7018015. PMID 32053589.
  5. Fennessy, J.; Bidon, T.; Reuss, F.; Kumar, V.; Elkan, P.; Nilsson, M. A.; Vamberger, M.; Fritz, U.; Janke, A. (2016). »Multi-locus Analyses reveal four giraffe species instead of one«. Current Biology. 26 (18): 2543–2549. Bibcode:2016CBio...26.2543F. doi:10.1016/j.cub.2016.07.036. PMID 27618261. S2CID 3991170.
  6. Coimbra, R.T.F.; Winter, S.; Kumar, V.; Koepfli, K.-P.; Gooley, R. M.; Dobrynin, P.; Fennessy, J.; Janke, A. (2021). »Whole-genome analysis of giraffe supports four distinct species«. Current Biology. 31 (13): 2929–2938.e5. Bibcode:2021CBio...31E2929C. doi:10.1016/j.cub.2021.04.033. PMID 33957077.
  7. Bercovitch, Fred B.; Berry, Philip S. M.; Dagg, Anne; Deacon, Francois; Doherty, John B.; Lee, Derek E.; Mineur, Frédéric; Muller, Zoe; Ogden, Rob (20. februar 2017). »How many species of giraffe are there?«. Current Biology (v angleščini). 27 (4): R136–R137. doi:10.1016/j.cub.2016.12.039. hdl:20.500.11820/4c828f1a-f644-4268-9197-eb50244a1d75. PMID 28222287.
  8. Anne Innis Dagg (23. januar 2014). Giraffe: Biology, Behaviour and Conservation. Cambridge University Press. str. 5. ISBN 9781107729445. Pridobljeno 30. marca 2017.
  9. Fred Wendorf; Romuald Schild (11. november 2013). Holocene Settlement of the Egyptian Sahara: Volume 1: The Archaeology of Nabta Playa. Springer Science & Business Media. str. 622. ISBN 9781461506539. Pridobljeno 30. marca 2017.