Kurdščina
| Kurdščina | |||
|---|---|---|---|
| kurdsko کوردی ,Kurdî | |||
 | |||
| Materni jezik | Turčija, Irak, Iran, Sirija, Armenija, Azerbajdžan | ||
| Področje | Kurdistan, Anatolija, Kavkaz, Provinca Korasan, diaspora | ||
| Etničnost | Kurdi | ||
Št. maternih govorcev | c. 20–30 milijonov (2000–2010 ocena)[1] | ||
| Narečja |
Južna kurdščina (Palewani, Xwarig/Xwarîn)
| ||
| Pisava | Hawar alphabet (Latinica; uporabljena večinoma v Turčiji in Siriji) Sorani alphabet (Perso-Arabic script; uporabljena večinoma v Iraku in Iranu) Cyrillic alphabet (bivša Sovjetska Zveza) Armenska abeceda (1921-29 v Sovjetski Armeniji)[3][4][5] | ||
| Uradni status | |||
Uradni jezik |  Irak[6][a]
Predloga:Podatki države Rojava[8][9] | ||
Priznani manjšinski jezik | |||
| Jezikovne oznake | |||
| ISO 639-1 | ku | ||
| ISO 639-2 | kur | ||
| ISO 639-3 | kur – vključene oznakePosamezne oznake: ckb – Sorani kmr – Kurmanji sdh – Južna kurdščina lki – Laki | ||
| Glottolog | kurd1259 | ||
| Linguasphere | 58-AAA-a (North Kurdish incl. Kurmanji & Kurmanjiki) + 58-AAA-b (Central Kurdish incl. Dimli/Zaza & Gurani) + 58-AAA-c (South Kurdish incl. Kurdi) | ||
| |||
Kurdščina je avtohtoni jezik etnične skupine Kurdov na bližnjem in srednjem vzhodu, ki se govori na večdržavnem etičnem ozemlju, imenovanem Kurdistan.
Kot regionalno priznani jezik etnične manjšine, se ga kot sredstvo razumevanja in uradovalni jezik uporablja na manjših območjih Turčije, Sirije (Rojava), Iraka in Irana.
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Official at state level
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ SIL Ethnologue gives estimates, broken down by dialect group, totalling 31 million, but with the caveat of "Very provisional figures for Northern Kurdish speaker population". Ethnologue estimates for dialect groups: Northern: 20.2M (undated; 15M in Turkey for 2009), Central: 6.75M (2009), Southern: 3M (2000), Laki: 1M (2000). The Swedish Nationalencyklopedin listed Kurdish in its "Världens 100 största språk 2007" (The World's 100 Largest Languages in 2007), citing an estimate of 20.6 million native speakers.
- ↑ »Atlas of the Languages of Iran A working classification«. Languages of Iran. Pridobljeno 25. maja 2019.
- ↑ MacCagg, William O.; Silver, Brian D., ur. (1979). Soviet Asian Ethnic Frontiers. Pergamon Press. str. 94. ISBN 9780080246376.
Since the most active Soviet Kurdish center has been and continues to be Yerevan, the first alphabet used for publishing Kurdish in the USSR was the Armenian alphabet.
- ↑ Курдский язык (v ruščini). Krugosvet.
...в Армении на основе русского алфавита с 1946 (с 1921 на основе армянской графики, с 1929 на основе латиницы).
- ↑ Khamoyan, M. (1986). »Քրդերեն [Kurdish language]«. Soviet Armenian Encyclopedia Volume 12 (v armenščini). str. 492.
...գրկ. լույս է տեսնում 1921-ից հայկ., 1929-ից՝ լատ., 1946-ից՝ ռուս. այբուբենով...
- ↑ »Iraq's Constitution of 2005« (PDF). str. 4. Pridobljeno 14. aprila 2019.
- ↑ »Kurdistan: Constitution of the Iraqi Kurdistan Region«. Pridobljeno 14. aprila 2019.
- ↑ »Social Contract - Sa-Nes«. Self-Administration of North & East Syria Representation in Benelux. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. decembra 2018. Pridobljeno 22. marca 2019.
- ↑ »"Rojava could be a model for all Syria"«. Salih Muslim. Nationalita. 29. julij 2014. Pridobljeno 22. marca 2019.
- ↑ Pavlenko, Aneta (2008). Multilingualism in post-Soviet countries. Bristol, UK: Multilingual Matters. str. 18–22. ISBN 978-1-84769-087-6.
 | Ta jezikoslovni članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |