Slawesch Sproochen – Wikipedia Op den Inhalt sprangen

Slawesch Sproochen

Vu Wikipedia
Sproochgebitt vun de slawesche Sproochen

D'Slawesch Sproochen sinn eng grouss Grupp vu Sproochen, déi an Zentaleuropa, Osteuropa an am russeschen Deel vun Asien geschwat ginn. Si gehéieren zu den indoeuropäesche Sproochen, méi genee zur Grupp vun de Satem-Sproochen. Si bestinn aus dräi Äscht: d'ostslawesch, d'westslawesch an d'südslawesch Grupp. Zesummen hunn d'slawesch Sproochen ëm déi 300 Millioune Spriecher, wouvun nobäi d'Hallschent (zirka 145 Mio.) Russesch als Mammesprooch huet.

Si gi charakteriséiert vun enger syntheetescher Grammaire. Wéi am Lëtzebuergesche gëtt et männlech, weiblech a sächlech Wierder, déi allerdéngs an de meeschte Sproochen a sechs oder siwe Fäll deklinéiert ginn. Ausserdeem hunn d'Substantiver, d'Pronomen an d'Verben an alle moderne slawesche Sproochen d'Eenzuel an d'Méizuel, am Uewer- an Niddersorbeschen an am Sloweenesche gëtt et och eng Zweezuel. Verbe gi konjugéiert an hu souwuel Zäite wéi och Aspekter.

Déi éischt geschriwwe slawesch Sprooch war d'Alslawesch oder Alkiercheslawesch, déi sech spéiderhi weiderentwéckelt huet an d'Kiercheslawesch. Meeschtens ginn dës Sproochen zu de südslawesche Sprooche gerechent.

D'Serbesch an d'ostslawesch a südostslawesch Sprooche gi mam Kyrilleschen Alphabet geschriwwen, d'westslawesch a südwestslawesch Sprooche mam Laténgeschen Alphabet.

Klassifikatioun

[änneren | Quelltext änneren]
Ostslawesch Sproochen Westslawesch Sproochen Südslawesch Sproochen

Ausser dësen natierleche Sprooche gëtt et och d'Russenorsk (eng ausgestuerwe russesch-norwegesch Pidginsprooch) an d'Interslawesch (eng panslawesch Plangsprooch, entwéckelt fir d'Kommunikatioun tëschent Slawe vu verschiddenen Nationalitéiten).

Universal Deklaratioun vun de Mënscherechter, Artikel 1 (Quell: omniglot.com):

Russesch Все люди рождаются свободными и равными в своём достоинстве и правах. Они наделены разумом и совестью и должны поступать в отношении друг друга в духе братства.
Vse ljudi roždajutsya svobodnymi i ravnymi v svojom dostoinstve i pravakh. Oni nadeleny razumom i sovest'ju i dolžny postupat' v otnošenii drug druga v dukhe bratstva.
Wäissrussesch Усе людзі нараджаюцца свабоднымі і роўнымі ў сваёй годнасці і правах. Яны надзелены розумам і сумленнем і павінны ставіцца адзін да аднаго ў духу брацтва.
Usie ludzi naradžajucca svabodnymi i roŭnymi ŭ svajoj hodnasci i pravach. Jany nadzieleny rozumam i sumleńniem i pavinny stavicca adzin da adnaho ŭ duchu bractva.
Ukrainesch Всі люди народжуються вільними і рівними у своїй гідності та правах. Вони наділені розумом і совістю і повинні діяти у відношенні один до одного в дусі братерства.
Vsi liudy narodzhuiutsia vilnymy i rivnymy u svoiii hidnosti ta pravax. Vony nadileni rozumom i sovistiu i povynni diiaty u vidnoshenni odyn do odnoho v dusi braterstva.
Russinesch Вшыткы люде родятся вiльны i рiвны в своїй гідности i правах. Сут надаруваны розумом i сумлiньом, i повинны поступувати в стосунку до iнчых в духу братства.
Všytky ljude rodjatsja vil'ny i rivny v svoiii hidnosti i pravax. Sut nadaruvany rozumom i sumliniom, i povinny postupuvati v stosunku do inčyx v duxu bratstva.
Polnesch Wszyscy ludzie rodzą się wolni i równi w swojej godności i prawach. Są obdarzeni rozumem i sumieniem i powinni postępować wobec siebie w duchu braterstwa.
Schleesesch Wšyjske ludźe rodzům śe swobodne a růwne we swojim werće a prawach. Sům uůne uobdařůne filipym a sůmńyńym a majům powinność wzglyndym inkšych jak brat s bratym postympować.
Kaschubesch Wszëtczi lëdze rodzą sã wòlny ë równy w swòji czëstnoce ë swòjich prawach. Mają òni dostóne rozëm ë sëmienié ë nôlégô jima pòstãpòwac wobec drëdzich w dëchù bracënotë.
Uewersorbesch Wšitcy čłowjekojo su wot naroda swobodni a su jenacy po dostojnosći a prawach. Woni su z rozumom a swědomjom wobdarjeni a maja mjezsobu w duchu bratrowstwa wobchadźeć.
Niddersorbesch Wšykne luźe su lichotne roźone a jadnake po dostojnosći a pšawach. Woni maju rozym a wědobnosć a maju ze sobu w duchu bratšojstwa wobchadaś.
Tschechesch Všichni lidé se rodí svobodní a sobě rovní co do důstojnosti a práv. Jsou nadáni rozumem a svědomím a mají spolu jednat v duchu bratrství.
Slowakesch Všetci ľudia sa rodia slobodní a sebe rovní, čo sa týka ich dostôjnosti a práv. Sú obdarení rozumom a majú navzájom jednať v bratskom duchu.
Sloweenesch Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.
Kroatesch Sva ljudska bića rađaju se slobodna i jednaka u dostojanstvu i pravima. Ona su obdarena razumom i sviješću i trebaju jedna prema drugima postupati u duhu bratstva.
Bosnesch Sva ljudska bića rađaju se slobodna i jednaka u dostojanstvu i pravima. Ona su obdarena razumom i sviješću i treba da jedno prema drugome postupaju u duhu bratstva.
Serbesch Сва људска бића рађају се слободна и једнака у достојанству и правима. Она су обдарена разумом и свешћу и треба једни према другима да поступају у духу братства.
Sva ljudska bića rađaju se slobodna i jednaka u dostojanstvu i pravima. Ona su obdarena razumom i svešću i treba jedni prema drugima da postupaju u duhu bratstva.
Montenegrinesch Sva ljudska bića rađaju se slobodna i jednaka u dostojanstvu i pravima. Oni su obdarena razumom i sviješću i trebaju jedni prema drugima u duhu bratstva susreti.
Mazedonesch Сите луѓе се раѓаат слободни и еднакви по достоинство и права. Тие се обдарени со разум и совест и треба да се однесуваат еден кон друг вo дуxoт нa oпштo чoвeчкaтa припaднoст.
Site lugje se ragjaat slobodni i ednakvi po dostoinstvo i prava. Tie se obdareni so razum i sovest i treba da se odnesuvaat eden kon drug vo duhot na opshto chovechkata pripadnost.
Bulgaresch Всички хора се раждат свободни и равни по достойнство и права. Tе са надарени с разум и съвест и следва да се отнасят помежду си в дух на братство.
Vsichki hora se razhdat svobodni i ravni po dostoynstvo i prava. Te sa nadareni s razum i savest i sledva da se otnasyat pomezhdu si v duh na bratstvo.
Interslawesch Вси льуди родет се свободни и равни в достојности и правах. Они сут обдарьени разумом и свестју и имајут поступати једин к другому в духу братства.
Vsi ljudi rodęt sę svobodni i råvni v dostojnosti i pravah. Oni sųt obdarjeni råzumom i svěstjų i imajųt postųpati jedin k drugomu v duhu bratstva.
All Mënsch kënnt fräi a mat der selwechter Dignitéit an deene selwechte Rechter op d'Welt. Jiddereen huet säi Verstand a säi Gewësse krut a soll an engem Geescht vu Bridderlechkeet deenen anere géintiwwer handelen.